Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je uradno zavrnilo sodelovanje pri pregledu Globalnega pakta o migracijah Združenih narodov. ZDA ostro nasprotujejo prizadevanjem ZN za spodbujanje »replacement migration« – zamenjave prebivalstva – v Združenih državah in zahodnih zaveznikih.
To ni več teorija zarote, temveč uradna politika ZN, ki jo je Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa zdaj jasno obsodilo.
Ta odločitev predstavlja zgodovinski trenutek. Samo najmočnejša in najbolj vitalna država na svetu – Združene države, ki so trenutno v vzponu in predstavljajo svetilnik svobode – si lahko privošči tako odločno zavrnitev globalističnega pritiska. Druge države, ujetih v mrežo mednarodnih pogodb in finančne odvisnosti, tega poguma pogosto nimajo. ZDA s tem ne ščitijo le svojih meja, ampak tudi temelje zahodne civilizacije.
Zakaj je ta razločitev ključna? Zamenjava prebivalstva (replacement migration) ni humanitarna pomoč. Gre za načrtovano demografsko preoblikovanje zahodnih držav. Namesto da bi narodi reševali lastne težave – nizko rodnost, staranje prebivalstva in gospodarske izzive – z družinsko politiko, spodbujanjem rojstev in ohranjanjem kulturne kohezije, ZN promovira množično uvoz tujcev iz povsem drugačnih kulturnih okolij.
UN-ovo poročilo »Replacement Migration: Is it a Solution to Declining and Ageing Populations?« iz leta 2000 že jasno nakazuje scenarije, v katerih bi milijoni migrantov nadomestili upadajoče domače prebivalstvo v Evropi, ZDA in drugod. Kasnejši Globalni pakt o migracijah nadaljuje to vizijo z mehkim pritiskom na države, da odprejo meje in migrantov ne obravnavajo kot tujcev, temveč kot »nove državljane« z enakimi pravicami.
Kdo so globalisti za temi programi in kaj jim daje pravico? To so birokrati in ideologi v strukturah ZN, IOM (Mednarodna organizacija za migracije), različnih nevladnih organizacijah in globalnih think-tankih, ki jih financirajo milijarderji in korporacije z interesi v poceni delovni sili in oslabljenih nacionalnih državah.
Imena kot Antonio Guterres in podobni voditelji ZN niso izvoljeni s strani ljudstev, ampak delujejo kot samozvani svetovni upravljavci. Nimajo legitimne pravice posegati v suverenost držav. Nihče jih ni izvolil, da odločajo o prihodnosti evropskih ali ameriških narodov. Njihove ideje črpajo iz neomarksističnih in globalističnih dokumentov, kot so Agenda 2030, poročila o »trajnostnem razvoju« in demografskih študijah, ki obravnavajo ljudi kot zamenljive enote v ekonomskem stroju.